PRSTKI
CRTA

SODOBNI PLES

Loie Fuller
Loie Fuller
 
Isadora Duncan
Isadora Duncan
 
Mary Wigman
Mary Wigman
 
Martha Graham
Martha Graham
 
Martha Graham dance company
Martha Graham Dance Company
 
Pina Bausch
Pina Bausch
 
Pina Bausch Tanzteater Wuppertal
Pina Bausch Tanzteater Wuppertal
 
Pina Bausch Dance company
Pina Bausch
Dance Company
 
Meg Stuart
Meg Stuart
 
Meg Stuart Maybe forever
Meg Stuart
"Appetite"
 
Rosas
Rosas
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Rudolf Laban
Rudolf Laban
 
Jose Limon
JoseLimon
Jose Limon dance company
Jose Limon Dance Company
 
Merce Cunningham
Merce Cunningham
 
Merce Cunnigham dance company
Merce Cunnigham Dance Company
 
Alwin Ailey
Alwin Ailey
 
Alwin Ailey
Alwin Ailey Dance Company
 
Jan Fabre
Jan Fabre
 
Jan Fabre Dance Company

Jan Fabre
"Je Suis Sang"

 
Pia in Pino Mlakar
Pia in Pino Mlakar
 
Meta Vidmar
Meta Vidmar
 
Ksenja Hribar
Ksenja Hribar
 
Jasna Knez
Jasna Knez
 
Tanja Zgonc
Tanja Zgonc
 
Sinja Ožbolt Ritem tveganja
Sinja Ožbolt
" Ritem tveganja"
 
Peta Pikalo
Petra Pikalo
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 





Je umetnost 20.st., za katero so značilne različne sodobne plesne usmeritve, ki jim je skupen odpor protiizumetničenosti baletnega klasicizma 19.st.

Predhodnik sodobnega plesa Francoz Delsarte je raziskoval gibno izraznost glasbe in petja, izdelal je tripartitni sistem gibanja in ga preizkušal v praksi, kar je imelo močan odmev zlasti v ZDA.
V Švici je muzikolog Emil Jacques-Dalcroze razvil evritmiko l.1916. Iz njegove Hellerauske šole je zrasla ena izmed evropskih šol modernega plesa.

Madžar Rudolf Laban je v Nemčiji in po izbruhu vojne v Angliji zastavil teoretične osnove sodobnega plesa: dinamično nasprotje napenjanja in sproščanja, opredelitev plesnega prostora in oblikovanje sodobne plesne pisave. Razvil je skupinsko in delavsko (korektivno) plesno vzgojo. Njegova plesna teorija izhaja iz naravnih gibanj.


Začetek 20. stoletja

Konec 19.st. sta prišli v Evropo Američanki Loie Fuller s svojimi kačjimi plesi in plesi ognja, ter Isadora Duncan, plesalka svobodnega plesa, samoukinja in plesna impresionistka. Labanova učenka in asistentka Mary Wigman, vodilna evropska plesalka izraznega plesa, je l. 1918 ustanovila svojo šolo, iz katere so izšli: Gret Palucca, Harald Kreutzberg, Hanya Holm idr. Njena celovita plesna tehnika in estetika je posebno močno odmevala v deželah brez klasične baletne tradicije (Nemčija, Nizozemska, Češka, Švedska, Slovenija). Iz Labanove šole je prišel tudi Kurt Jooss, ki je v svojih koreografijah poskušal združiti elemente sodobnega plesa in klasičnega baleta ( balet »Zelena miza« 1932).Skupaj s Sigurtom Leederojem sta razvila in sistematizirala pedagoško metodo sodobnega plesa na osnovi Labanove teorije.
V ZDA sta Ruth St. Denis in Ted Shawn ustanovila svojo šolo Denishawn, iz katere so izšli skoraj vsi nosilci ameriškega modernega plesa: Martha Graham, Doris Humphrey, Charles Weidman. Martha Graham je na osnovi dinamičnega nasprotja »krčenje-raztezanje« razvila poseben stil; izdelala je trdno plesno tehniko, ki je po 2.svetovni vojni izpodrinila svobodnejšo tehniko Mary Wigman. Grahamovski stil je prodrl tudi v klasični balet.
V ZDA so se razvijali novi sodobni plesni stili: Doris Humphrey (sesedanje-dviganje), ki ga je sprejel in obogatil z mehiškim plesnim melosom Jose Limon; učenka Mary Wigman Hanya Holm; njen učenec Alvin Nikolais, celovit ustvarjalec in mojster improvizacije; razmišljajoči in z glasbo povezani Merce Cunningham ter vedri Paul Taylor iz šole Marthe Graham; črnski plesalec in koreograf Alwin Ailey, ki je združil klasični balet, moderni ples in jazz.


Čas po 2. svetovni vojni

Povojni čas je prinesel nova estetska in umetniška iskanja. Ples se širi, prehaja z odra v studie in šole. Vedno več je stvaritev, imen, skupin, tudi teoretskih del. V plesu se povezujeta vzhod in zahod. Pina Bausch, ki izhaja iz Folkwang šole Kurt Joossa in New Yorkške sodobne plesne scene ´80, v Nemčiji obudi povojno plesno mrtvilo in 1973 ustanovi plesno gledališče Wuppertal ter utemelji termin sodobnega plesnega gledališča. V Evropi nasploh cvetijo profesionalne sodobne plesne skupine med njimi izstopajo Belgijci in Anne Theresa De Keersmaeker, ki l.1995 ustanovi vodilno evropsko plesno Akademijo P.A.R.T.S., na kateri se danes šolajo tudi slovenski plesalci. Čas po 2. svetovni tako vse do danes k nam prinaša različne vplive: nemškega plesnega ekspresionizma, ameriške kontaktne improvizacije in belgijske plesne scene 80. in 90. (Rosas, Jan Fabre, Wim Vandekeybus) Zaslediti je vplive tako ameriškega in evropskega minimalizma (Twyla Tharp, Lucinda Childs, zgodnja Anne Theresa De Keersmaeker) kot tudi sodobnega plesnega gledališča (Pina Bausch), fizičnega gledališča (Lloyd Newson) in tako imenovanega konceptualnega plesa (Xavier Le Roy, Jerome Bel, Meg Stuart)

 

SODOBNI PLES NA SLOVENSKEM

Začetek 20.stoletja

Slovenska sodobnoplesna scena, ki se je začela z manjšim zamikom razvijati skorajda vzporedno s sodobnimi plesnimi gibanji po svetu, je zaradi majhnosti in geografskega položaja svojevrsten fenomen. V dvajsetih letih prejšnega stoletja smo poleg baleta dobili prve sodobnoplesne koreografe in plesalce, ki so se polni znanja in svežih idej vrnili iz nemških ekspresionističnih šol. Poleg vodje ljubljanskega baleta Čeha Vaclava Vlčka, ki se je šolal pri E.J.Dalcrozu in Mary Wigman, so tu še: Pia in Pino Mlakar ter Meta Vidmar (diplomrala je iz umetniške in pedagoške smeri v šoli Mary Wigman. Ustanovila je 1. šolo za moderni umetniški ples 1930-61.Delovala je samostojno, vendar zelo zvesto razvijala stil in tehniko M. Wigmanove.), ki so s svojimi svojevrstnimi idejami in novim gibalnim materialom prvi zaznamovali slovenski sodobni ples med obema vojnama in po 2.svetovni vojni.


Čas po 2. svetovni vojni

Po prvem valu sodobnega plesa v ´60ih, novih idejah ´70ih je l.1973 nastala šola Žive Kraigher in Studio za svobodni ples.
Živa Kraigher, pedagoginja, koreografinja in dolgoletna voditeljica Oddelka za izrazni ples na SGBŠ v Ljubljani, je ena od utemeljiteljic sodobnega plesa v Sloveniji in njegovega kasnejšega širšega uveljavljanja v oblikah, kot jih poznamo danes. Bila je učenka Vidmarjeve, ki se je izpopolnjevala še pri Wigmanovi, Gret Palucca v Dresdnu in Karin Waehner v Franciji, ter od tam prinesla prve informacije o ameriških sodobnih plesnih tokovih.Poudarjala in spodbujala je individualnost in s tem avtorski ples.
Kraigherjeva je podprla in sodelovala pri ustanovitvi Studia za svobodni ples. Njeni učenci so bili Neja Kos, Daliborka Podboj, Jasna Knez, Silva Ross, Gordana Schmidt, Damir Zlatar Frey, Lili Šantič... Takrat so bili edina sodobno-plesna skupina, ki je nastopala po vsej Sloveniji.Od l.1975-1987 je umetniško vodstvo studia prevzela Daliborka Podboj. V njem so poučevale Ksenija Hribar in Silva Ross. V Studiu so svojo plesalsko pot začeli tudi poznejši uveljavljeni plesalci Plesnega Teatra Ljubljana: Sinja Ožbolt, Tanja Zgonc, Mare Mlačnik in Andreja Obreza. Današnje ime plesnega festivala mladih »ŽIVA«, ki ga že vrsto let organizira JSKD Slovenije predstavlja svojevrsten hommage Živi Kraigher.


'70 leta

Sodobni ples se je ponovno prebudil v poznih ´70ih., ko se je l. 1978 iz Velike Britanije vrnila Ksenija Hribar z znanjem in izkušnjami, pridobljenimi predvsem v sodelovanju z učiteljem in koreografom London Contemporary Dance Theater (LCDT) Robertom Cohanom. l. 1978 jo je gledališki ražiser Dušan Jovanović povabil k sodelovanju gledališke uprizoritve Sen zelenjavne noči pisateljice Svetlane Makarovič. Po uspešni režijsko-koreografski postavitvi tega dela v Slovenskem mladinskem gledališču so Ksenijo Hribar dobesedno zasuli s ponudbami za tedaj še vedno precej nov poklic koreografinje v dramskem gledališču.Odtlej je Hribarjeva koreografirala okrog sto del, tudi do devet del letno,največ kot režiserjeva umetniška sodelavka-svtovalka za gib. Bila je ustanoviteljica in pobudnica ustanovitve samostojne sodobnoplesne skupine, PLESNEGA TEATRA LJUBLJANA (PTL) l.1985. Po prvih uspehih s koreografoma K.Hribar in D.Z.Freyem se je PTL začel odpirati in sodelovati tudi s tujimi koreografi, hkrati pa je vzgajal svoje.


'80 leta

V tem času je bilo v Ljubljani že nekaj sodobno plesnih skupin, vendar so bile zaključene in niso nudile izobraževanja za širšo populacijo. Plesni Studio Intakt, ki je nastal l.1987, je po načelu odprtih classov ponujal možnost stalnega izobraževanja na področju sodobnega plesa. Intakt je bil ustanovljen še v času delovanja CENTRA INTERESNIH DEJAVNOSTI MLADIH v Ljubljani. Ustanovitveni člani in prvi pedagogi so bili plesalci in koreografi: Maja Milenovič, Iris Sevnik, Matjaž Farič, Vesna Lavrač, Jasna Knez, Helena Knific, Nina Mavec in Ingrid Kerec.
V začetku so umetniško studio vodili Matjaž Farič, Vesna Lavrač in Uršula Teržan.Program se je izvajal v dvorani-ZBORNICA na Kersnikovi 4, kjer so si prostor delili: PS INTAKT, PTL, ZKOS, Kinetikon in Igralski studio Vajevec.


'90 leta

Ob ustanovitvi ŠOU Ljubljana je Intakt postal stalni projekt ŠOU-a, v resorju za kulturo, ki so ga od leta 1992-1996 umetniško in programsko vodili Nataša Tovirac, Helena Knific in Gregor Kamnikar, v letih od 1996-2003 pa Tanja Skok. Leta 2000 je Intakt prešel pod okrilje novo ustanovljenega Zavoda K6/4, ki je nasledil oddelek za kulturo ŠOU. Z letom 2003 PS INTAKT ustanovi lastno pravno osebo, društvo PLESNI STUDIO INTAKT, združenje ustvarjalcev sodobnega plesa, ki ga od takrat programsko in umetniško vodita Nataša Tovirac in Tanja Skok. INTAKT še zmeraj deluje z namenom, da v obliki odprtih classov omogoča široki množici izobraževanje na področju sodobnega plesa.
Vzporedno z profesionalno produkcijo PTL v okviru katere so delovali koreografi: Matjaž Farič, Sinja Ožbolt, Tanja Zgonc, Iztok Kovač, Mateja Bučar...so se od sredine ´90 začele odpirati možnosti za produkcijo pod okriljem društev in zavodov, ki so jih že uveljavljeni koreografi ustanavljali, da bi lahko neodvisno oblikovali lastno umetniško estetiko.


Začetek 21.stoletja
:

Danes v slovenskem prostoru delujejo mnogi profesionalni plesalci in koreografi, ki s svojimi predstavami v Slovenski prostor vnašajo pomemben pečat in širijo raznoliko estetiko sodobnega plesa, kot so: Tanja Skok, Igor Sviderski, Petra Pikalo, Nina Meško, Andreja Rauch Podrzavnik, Nataša Kos, Rosana Hribar, Jana Menger, Tina Dobaj Eder, Snježana Premuš, Mala Kline, Irena Tomažin, Bara Kolenc, Jurij Konjar, Magda Reiter, Milan Tomažik, Leja Jurišič, Tina Janežič, Teja Reba, Gregor Luštek, Mojca Kasjak, Maša Kagao Knez, Nataša Živkovič, Katja Kodela, Vlasta Veselko, Urška Vohar, Matej Kejžar, Dejan Srhoj... V okviru lastnih produkcij pa delujejo plesalci in koreografi, ki so se šolali ali pa pridobili plesne izkušnje doma in v tujini,: Matjaž Farič - FLOTA, Iztok Kovač - EN KNAP, Branko Potočan - FOURKLOR, Mateja Bučar - DUM, Goran Bogdanovski - FIČO BALET, Nataša Tovirac - INTAKT, Uršula Teržan - CELINKA, Dušan Teropšič - KUD NOR, Gregor Kamnikar - OPS!, Maja Delak - EMANAT... in v okviru zavodov oz. produkcijskih hiš:Plesni Teater Ljubljana, Bunker, Maska, Exodos, Mesto Žensk, KUD Pozitiv, Center plesa, Plesna izba, Zavod Masa, Zavod Stara gara, Zavod Sploh, Zavod Zank...


IZOBRAŽEVANJE


V '70. prejšnjega stoletja vzcveti izobraževanje na poletnih in zimskih plesnih šolah takratne ZKOS pod vodstom Neje Kos, ki je bila sploh edina možna intenzivna oblika spoznavanja vseh plesnih zvrsti na enem kraju, z domačimi in tujimi pedagogi, ki v spremenjeni obliki deluje še danes (JSKD). Izobraževanje na področju sodobnega plesa je kronala ustanovitev UMETNIŠKE GIMNAZIJE za SODOBNI PLES l. 1999/2000, nekaj let kasneje smo dobili potrjen program za sodobni ples na osnovnošolski ravni, ki ga izvajajo na glasbenih šolah po vsej Sloveniji. Danes lahko potrdimo tudi ustanovitev akademskega programa za sodobni ples v okviru AKADEMIJE ZA PLES, ki bo v naslednjem šolskem letu 2009/2010 začela z izvajanjem programa.
V Sloveniji delujejo mnogi izobraževalni programi, plesni centri in skupine, ki s svojim delom zelo uspešno širijo ustvarjalnost in koncepte sodobnega plesa v zelo raznolika estetska polja, predvsem med mladimi. Skrbijo za izobraževanje, kreativen potencial in temeljit razvoj otrok, mladih in bodočih profesionalnih plesalcev. V Ljubljani poleg Plesnega Studia Intakt, ka ga vodita Nataša Tovirac in Tanja Skok, delujejo še Studio za svobodni ples, ki ga vodi Vilma Rupnik, Srednja Glasbena in Baletna Šola Ljubljana kjer poteka program devetletke za sodobni ples, vodi ga Jana Kovač Valdes, Inštitut VIJA-VAJA z programi modernega plesa z Kristino C.Pojbič , program AGON z Majo Delak, v Kranju in na Bledu je to KUD QULENIUM, ki ga vodita Saša Lončar in Petra Podržaj. V Celju delujejo HARLEKIN - društvo za umetnost plesa, ki ga vodi Ana Vovk Pezdir, PLESNI FORUM CELJE, ki ga vodi Goga Erjavec Stefanovič, Plesni Studio Igen Celje, ki ga vodi Igor Jelen, v Velenju Plesni Studio N Velenje, ki ga vodi Nina Mavec, v Glasbeni šoli Velenje program devetletke za sodobni ples izvaja Petra Žist, v Glasbeni šoli Trbovlje pa Daliborka Podboj, v Brežicah Plesno Društvo Imani, ki ga vodi Rosana Horvat, v Novem Mestu Terpsihora Dance Company na Primorskem Klub Terpsihora plesni center Šempeter-Vrtojba z Jasmino Bremec, v Izoli Plesno društvo Plesni studio Lai z Lilijano Ujčič, v Mariboru PLESNA IZBA, ki jo vodita Minka Veselič in Mojca Kasjak, CENTER PLESA, ki ga vodi Marko Urbanek in še bi lahko naštevali.

Za lažje iskanje po strani:  

Viri: PLES,Cankarjeva založba, Ljubljana 1990
Sodobni ples v Sloveniji/Uršula Teržan, MGL 2003